Portreta si ne bi mogla biti bolj različna v slikanju značaja portretiranca
Pred mano sta dva portreta Descartesa in še množica drugih, med njimi so tisti v stripu založbe icon books. Teh zadnjih, izvrstno risanih, ki prikazujejo D. v različnih izmišljenih položajih, za zdaj ne bom komentiral.
Portreta, ki sta pred mano, sta črnobeli reprodukciji pravih oljnatih slik. Na spletu sem poiskal tudi barvne fotografije pravih slik. Oba portreta, ki sta slikarsko najbrž enako dobro izvedena, si ne bi mogla biti bolj različna v slikanju značaja portretiranca.
Prvi portret je delo holandskega slikarja Fransa Halsa (1582/83-1666), ki je bil kakih 15 let starejši od portretiranca in ga je za prav toliko preživel. Oljna slika visi v Louvru v Parizu (77,5x68,5 cm). Portret naj bi nastal med leti 1649 in 1700. To je pol stoletja nedoločenosti glede datuma nastanka. Glede na to, da je D. umrl leta 1650, je portret nastal malo pred njegovo smrtjo ali pa po njegovi smrti po predlogi (po skici še za življenja ali po delu drugega slikarja). Sredi zime 1649 je namreč D. na vabilo švedske kraljice Kristine odpotoval v Stockholm. To pomeni, da bi moral portret nastati tistega leta pred njegovim odhodom. D. je prav v tistih letih zaradi svojih objavljenih del zaslovel kot eden najslavnejših evropskih filozofov in znanstvenikov. To dejstvo bi bilo lahko povod, da ga je Frans Hals portretiral. Vprašamo se lahko, kako to, da ni vzbudil slikarjeve pozornosti že prej. Videli bomo, da to ni naključje (v naslednji objavi).
Na sliki je torej D., star 53 let. Slikar je portretiranca postavil ali posedel tako, da je s trupom obrnjen bočno na raven platna, glavo pa je zasukal tako, da gleda slikarju in gledalcu naravnost v oči. Gre za profesionalno postavitev, ki deluje nekoliko "koketno". V slikarja in gledalca zre zviška, zdi se, da nekoliko porogljivo, možak izrazitih potez. V skladu s tedanjo nošo je ogrnjen v temen plašč ali haljo. Samo delno je videti štiri negovane, bele prste roke, ki drži klobuk ali čepico, ki verjetno označuje njegov stan učenjaka. Širok bel ovratnik podpira glavo z dolgimi lasmi, ki padajo portretirancu na rame. Nekje sem prebral, da lasje niso naravni, ampak da nosi lasuljo. Ni pomembno, a pričeska vsekakor predstavlja ustrezen okvir, ki poudari izrazite poteze obraza. Glava je zasukana tako, da nastane - slikarsko rečeno - tričetrtinski portret. Desne tri četrtine obraza so osvetljene, leva četrtina je v senci. Portretiranec drži glavo pokonci. Morda se čuti, da je celotni zgornji del trupa rahlo nagnjen naprej, kar pogosto opazimo pri ljudeh, ki jih delo sili, da so nagnjeni nad branje in pisanje.
Preden opazimo vse našteto, nas kot prvi vtis pritegne filozofovo obličje. Nenavadno visoko zarisane, pravilno polkrožne, temne obrvi obrobljajo veliki očesni duplini: izbuljene, a lepo obkrožene oči z izrazitimi, nekoliko odebeljenimi vekami; mogočen nos, pod njim pa dokaj nežne in ozke brčice, ki pa so dolge, polkrožno obrobljajo ustnico in segajo čez kotičke ust. Prav posebna so tudi zaprta usta. Široka, nenavadno valovita, čutna. Pod spodnjo ustnico mali, a košat šopek dlak ("brada-otok"). Brada je majhna, lepo zaokrožena. Če bi odprta usta razkrila malce naprej pomaknjeno spodnjo čeljust, progenijo, se ne bi čudili. Prav poseben, hipnotičen obraz.
Portretiranec gleda slikarja, kot bi hotel reči: "Na, pa me naslikaj." Zdaj, zdaj bo spregovoril in izrekel kakšno ironično pripombo. Celoten portret daje vtis samozavestnega človeka, prodorno opazujočega, nekoliko vzvišeno posmehljivega.
Drugi portret je naslikal holandski slikar Jean Baptiste Weenix (1621-c.1659), 39 let mlajši od Halsa, 25 let mlajši od Descartesa. Portet (olje na platnu 54,7x44,6 cm) naj bi nastal med leti 1647-49, morda torej pred Halsovim portretom. Hrani ga Centraal Museum v Utrechtu. To sliko sedaj lahko poiščem na spletu, pred tem pa sem jo videl samo v slovenskem prevodu Meditacij, v izdaji Slovenske matice, 1973/1988. Ugotovil sem neskladje v datumih nastanka slike. V slovenski izdaji je navedeno leto 1638 ne 1647-49. Možno je torej, da je na tem portretu D. deset let mlajši kot na Halsovem. Če bi portret nastal leta 1638, bi to pomenilo, da ga je naslikal 17-leten slikar, kar se ne zdi zelo verjetno. Najbrž je od leta 1973, ko so v slovenski izdaji navedli letnico 1638, do leta 2023, ko je dostopna letnica na spletni strani Utrechtskega muzeja (1647), tudi datiranje napredovalo, tako da je novejša letnica bolj verjetna. Kakor koli, ta portret nedvomno kaže D., toda precej drugačno osebnost.
Portretiranec je tu s trupom le rahlo zasukan stran od ravnine, vzporedne platnu. Slikarja gleda malo navzgor. Glava je malo nagnjena na desno ramo, zasuk obraza pa je minimalen, tako da ga vidimo skoraj "en face". Ni na učinek veličine preračunane poze. Zdi se, kot bi slikar ujel portretiranca med branjem, pa je ta uslužno za trenutek odvrnil pogled od besedila, zastal in se zazrl v slikarja. Tudi tu je zunanja oprema podobna kot v Halsovem portretu: plašč ali halja, verjetno žametna, široki beli ovratnik. Mož drži v rokah zajetno knjigo. Tudi tu so vidni deli prstov, a niso beli in negovani, nasprotno, potemnjeni so, zelenkasti; skoraj bi rekel, da ima na roki rokavico. Če se potrudimo, lahko preberemo napis na knjigi: Mundus est fabula (Svet je pripoved). Naravnost v bistvo. Tudi tu izstopata pravilna, visoka loka obrvi, močan nos. Oči so prav tako izbuljene, z izrazitimi vekami, a daleč od pronicljivega pogleda Halsovega moža. Zdi se, da so malce kremežljave. Brki ne objemajo ustnic v rahlem loku, ampak se trikotno spuščajo do kotičkov ust in puščajo nepokrit trikotnik zgornje ustnice. Bradica pod spodnjo ustnico je komaj nakazana. Ustnice niso tako ironično valovite kot pri Halsovem portretu. Zdi se, da zgornja ustnica kot komaj opazen kljunček prekriva spodnjo. Kot bi se za njo skrivala majhna govorna napaka, sesljanje ali kaj podobnega. Celoten obraz je zaokrožen v obliki narobe obrnjene kaplje; daje vtis otroškosti. Slikar je Descartesa zmotil v njegovi zasebnosti. "Če že hočete, pa dajte..." Skromno, realistično, skoraj resignirano, malo žalostno.
Halsov portret je reprezetativen portret "celebrity" sedemnajstega stoletja, samozavestnega, malo posmehljivega "Jaz sem". Weenixov portret je portret zasebnega človeka: "Sem, tako se je izšlo."
https://en.m.wikipedia.org/wiki/File:Frans_Hals_-Portret_van_Ren%C3%A9_Descartes.jpg
https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Portrait_paintings_of_men_in_the_Centraal_Museum#/media/File:Utrecht_Weenix_Descartes.JPG
